Big Brother se kesa

Začutili smo zadrego voditeljice, ki je sicer zelo sproščena. Nina je imela težko nalogo. Ob številnih kritikah zaradi nasilja in poniževalnih vsebin, je težko ohraniti začetno podobo neizmernega zabavljaštva. Saj je nanj legla senca negativnih kritik.

Big Brother nam je tokrat pokazal, kam vodi nekontrolirano zabavanje. Na primeru akterjev v hiši in snovalcev oddaje. Otroci in mladi oddajo kljub temu radi spremljajo. Nič čudnega, saj je dogajanje milejši prikaz dela realnosti. Zato oddaje ni potrebno skrivati. Le analizirati jo je potrebno. Zakaj ne bi Nina ob petkih povabila v odddajo še vedenjskega terapevta ali kliničnega psihologa? Zakaj ne bi z Big brotherjem združili še koristnost oddaje “Mali vragci”? Če medij že kaže realnost in njene zlovešče zobe, zakaj ne bi iskal še izhod, koristne nasvete, nekaj humanega? Imamo za takšno usmerjanje premalo izobraženega kadra? Nas morajo usmerjati iskalci rumenih novic in škandaloznih izbruhov? Jih morajo morda celo podpirati, da bi se v mošnjičku nabralo več denarja?

Užaloščeni Dejan je na koncu izjavil: “Žal mi je edino, da sem prestopil prag hiše.” Res je. Lahko mu je žal. Kajti čas, ki ga je preživel tam, je zanj izgubljen. Denarja očitno ne potrebuje. Zanima me, kaj je sploh iskal!? Zlahka si predstavljam, kaj je iskal Marko, ki je brez strehe nad glavo. Kot darilo pa je dobil vsaj brezplačno ponudbo zobno-estetske kirurgije. Ugibam tudi o čem in o kom drugem. Zakaj pa bi iskal kruha in iger nekdo, ki si to lahko privošči tudi sicer? Nekaj manjka. Kamenček v mozaiku, ki ga bo potrebno najti, da bo nesrečen poizkus dobil smisel.

Pa Tjaša? Trudila se je. Toda priučena komunikacija, ki jo je z veseljem priznala celo njena mama, je zagotovo bolj škodljiva kot koristna. Več govoriti kot poslušati, se predvsem dreti in poskušati preglasiti, zmerjati, se pootročeno umikati in žaliti? Se to njeni mami zdi prav? Je z dosedanjo vzgojo deklet zadovoljna? V njihovi hiši takšna komunikacija očitno deluje. Na tujih tleh pa dekleti žal spodnese, čeprav menita, da delata prav.

Tudi Big Brother je v zadregi. Kaj sedaj?

Big Brother in analiza značajev

Oddaja je zasnovana na robu še okusnega z neokusnim. Na robu, ki izzove značajske reakcije posameznikov in prikaže odzive na različne situacije. In čeprav je dobila že nešteto takšnih in drugačnih predznakov, se lahko iz nje tudi kaj naučimo.
Oddaja, ki trenutno poteka, nam vsekakor daje vedati, da se človek, zaprt v tesnoben prostor, podrejen in obdan z revščino, ne more odzivati tako, kot bi se odzival v materialnem razkošju. Zato se nam zdi, da posamezniki spreminjajo karakterje, se pretvarjajo, sprenevedajo in se namenoma spreminjajo. Toda tudi znanstvene raziskave so danes že pokazale, da revščina in z njo povezan stres vplivata na razvoj možganov pri otroku. Pri tem se slabše razvije predvsem leva hemisfera možganov. V BigBrotherju vidimo, da stres izzove tudi odrasle ljudi in verjetno ne le takrat, ko jim je določeno obnašanje naročeno.
Oddaja je zaradi čudaških šal in nenavadnih opravil in zabav popularna tudi pri otrocih v prednajstniškem in najstniškem obdobju. Ne prepovedujte je, temveč sedite z njimi pred ekran in jim skušajte razložiti zaplete in razplete situacij s konstruktivnimi pojasnili, ki jim bodo morda pomagali tudi v nenavadnih situacijah v vsakdanjem življenju. Njihova radovednost bo kmalu potešena in iz nje se bodo nekaj malega tudi naučili, čeprav se zdi oddaja na prvi pogled namenjena neumnemu zavajanju in prezentaciji reklamnih sporočil.