Zakaj komunikacijo v zdravstvu sploh omenjamo?
Nina Ružič Koželj – Oktober 2004
- Zgodovinski pregled razvoja medicinske znanosti kaže, da je medicina že od 18. st. nihala med duševnim in telesnim.
- Danes se obrača sama k sebi, k tehnološkemu razvoju in zanemarja čustveno plat človeka.
- Zgodovina nas uči o napakah, ki bi jih morali v sodobnem zdravstvu koorigirati.
- Komunikacija znotraj zdravstvenih ustanov je večplastna. Gre za komunikacijo med uslužbenci samimi in zdravstvenimi delavci in pacienti. Prva posledično vpliva tudi na drugo.
- V zdravstvenih ustanovah še vedno vlada uniformiran red, ki ga sicer nismo vajeni. Dobra komunikacija pa ga lahko ublaži.
- Bolnišnično okolje in red vplivata na pacienta nedomače, neprijetno, vzbujata strah in negotovost. Prijazna beseda lahko negativna čustva ublaži.
- Veliko število pacientov, ki doživijo omenjene emocije, izoblikuje javno mnenje, ki pa si ga pogosto ne upajo izraziti. Še vedno je namreč prisoten mit o spoštovanju in nedotakljivosti zdravniškega poklica.
- Izoblikovano mnenje javnosti ostaja prikrito. Širi se individualno.
- Za sodobnega človeka je zdravje ena od največjih vrednot in kot taka še vedno odvisna od medicinske stroke.
- Zato medicinska stroka vzdržuje monopol. Ker ni zasebne konkurence, ga tudi ne koordinira.
- Dokler bodo pacienti “zadovoljni”, globalnih sprememb v zdravstveni organizaciji ne bo.
Pomembno pa je vedeti, da dobra komunikacija v procesu zdravljenja pozitivno vpliva na ugodnejš izid le-tega. Bolnik je zadovoljnejši in raje sodeluje pri samem zdravljenju. Tudi dobra komunikacija med zdravstvenim osebjem omogoča prijetnejše vzdušje v kolektivu in boljše delovne rezultate.
Nekaj strani vsebine
