Oddaja je zasnovana na robu še okusnega z neokusnim. Na robu, ki izzove značajske reakcije posameznikov in prikaže odzive na različne situacije. In čeprav je dobila že nešteto takšnih in drugačnih predznakov, se lahko iz nje tudi kaj naučimo.
Oddaja, ki trenutno poteka, nam vsekakor daje vedati, da se človek, zaprt v tesnoben prostor, podrejen in obdan z revščino, ne more odzivati tako, kot bi se odzival v materialnem razkošju. Zato se nam zdi, da posamezniki spreminjajo karakterje, se pretvarjajo, sprenevedajo in se namenoma spreminjajo. Toda tudi znanstvene raziskave so danes že pokazale, da revščina in z njo povezan stres vplivata na razvoj možganov pri otroku. Pri tem se slabše razvije predvsem leva hemisfera možganov. V BigBrotherju vidimo, da stres izzove tudi odrasle ljudi in verjetno ne le takrat, ko jim je določeno obnašanje naročeno.
Oddaja je zaradi čudaških šal in nenavadnih opravil in zabav popularna tudi pri otrocih v prednajstniškem in najstniškem obdobju. Ne prepovedujte je, temveč sedite z njimi pred ekran in jim skušajte razložiti zaplete in razplete situacij s konstruktivnimi pojasnili, ki jim bodo morda pomagali tudi v nenavadnih situacijah v vsakdanjem življenju. Njihova radovednost bo kmalu potešena in iz nje se bodo nekaj malega tudi naučili, čeprav se zdi oddaja na prvi pogled namenjena neumnemu zavajanju in prezentaciji reklamnih sporočil.