Prepovedi in nasveti so včasih tako nesprejemljivi, navidezno nepotrebni in moteči, da se jim uprejo celo odrasli. Sprašujemo se, zakaj?

Tragedija na reki Savi nas je ponovno opomnila, da so v življenju nevarni prav najbolj potuhnjeni pojavi, dejanja in razpleti. Sprašujemo se: zakaj so se izobraženi odrasli ljudje spustili v predvideno in odsvetovano nevarnost? Kakšna je bila razposajenost in kakšno predhodno veselje nad uspehi v občini in v strokovnih krogih projekta HE Blanca? A vprašanjem ne najdemo odgovora. Ostaja vrtinčenje, ki gloda predvsem najbližje, najbolj prizadete. Kot huda kača pa sika tudi ironija nad dogodkom, ki bi moral obeležiti uspeh in veselje nad doseženim, pa se je po naključju končal tragično. In nikakršen ČE ali ALI, nikakršna strokovna ali laična razlaga razpleta dogodka ne morejo vrniti v stanje nekaj metrov pred spustom v smrt. V mirno, čuječo vodo, ki je kljub opozorilom zavajala, se dobrikala in prikrivala strašen konec.

Trinasjst junakinj in junakov je odšlo v smrt po nepotrebnem. Je bil sadež želja dovolj sledek?
NE. In tudi izguba “poslanca in župana” ni najbolj tragična. Država je aparat, ki ga bomo slej ko prej popravili. Trinajst človeških bitij, s Kristijanom Jancem vred, pa je zapustilo za seboj najbližje in svet, v katerem bi sicer še živeli. Toda “če” in “ali” sta sedaj brezpredmetna.

Dobili smo temeljit poduk o prelivnih bregovih, podslapjih in razbijačih. HE Blanca nas je še pred odprtjem ostro podučila o nevarnostih približevanja k nevarni infrastrukturi. A poduk ima kljub vsemu previsoko ceno. Nepopisno veselje (Janc: “Najlepši dan v mojem desetletnem županovanju.”) je končala nepopisna žalost.
Najbolj me je ganila zgodba o nekaj več kot leto dni stari deklici, ki je ostala brez mamice (Mateje Konajzler).

Zakaj (brez vsakega očitka, seveda)?

– Kristijan Janc: Organizator spusta, profesor telesne vzgoje (diplomant fakultete za šport)
– Jani Zemljak: Vodja gradnje akumulacijskega bazena
– Mitja Špilek, Aleš Logar: Krmarja

Novinarji so poskočili, ko so izvedeli za “človeški dejavnik”: ali bi nesrečo lahko preprečili?! “Verjetno NE, če gre za človeški dejavnik”, je bil priseben Janez Janša, ko je novinarka na vsak način želela izvrtati krivca. Človeški dejavnik je pač nepredvidljiv. Prisoten je tudi takrat, ko se odločamo, ali bomo po stopnicah tekli ali se previdno in počasi spustili navzdol. Tudi pri tako vsakdanjem opravilu se namreč lahko prikrajšamo za nadaljnje življenje, nevede in predvsem nehote. Kljub temu, da stopnice poznamo, upoštevamo svoje sposobnosti in okoliščine.

Občina, Država, HE Blanca – vse bo šlo naprej,
le nekaj človeških življenj je ugasnilo in nekaj drugih – še živečih – je izgubilo svoje najbližje, kar je nenadomestljivo.