Zdravstvo

Zakaj komunikacijo v zdravstvu sploh omenjamo?

Nina Ružič Koželj – Oktober 2004

  • Zgodovinski pregled razvoja medicinske znanosti kaže, da je medicina že od 18. st. nihala med duševnim in telesnim.
  • Danes se obrača sama k sebi, k tehnološkemu razvoju in zanemarja čustveno plat človeka.
  • Zgodovina nas uči o napakah, ki bi jih morali v sodobnem zdravstvu koorigirati.
  • Komunikacija znotraj zdravstvenih ustanov je večplastna. Gre za komunikacijo med uslužbenci samimi in zdravstvenimi delavci in pacienti. Prva posledično vpliva tudi na drugo.
  • V zdravstvenih ustanovah še vedno vlada uniformiran red, ki ga sicer nismo vajeni. Dobra komunikacija pa ga lahko ublaži.
  • Bolnišnično okolje in red vplivata na pacienta nedomače, neprijetno, vzbujata strah in negotovost. Prijazna beseda lahko negativna čustva ublaži.
  • Veliko število pacientov, ki doživijo omenjene emocije, izoblikuje javno mnenje, ki pa si ga pogosto ne upajo izraziti. Še vedno je namreč prisoten mit o spoštovanju in nedotakljivosti zdravniškega poklica.
  • Izoblikovano mnenje javnosti ostaja prikrito. Širi se individualno.
  • Za sodobnega človeka je zdravje ena od največjih vrednot in kot taka še vedno odvisna od medicinske stroke.
  • Zato medicinska stroka vzdržuje monopol. Ker ni zasebne konkurence, ga tudi ne koordinira.
  • Dokler bodo pacienti “zadovoljni”, globalnih sprememb v zdravstveni organizaciji ne bo.
Pomembno pa je vedeti, da dobra komunikacija v procesu zdravljenja pozitivno vpliva na ugodnejš izid le-tega. Bolnik je zadovoljnejši in raje sodeluje pri samem zdravljenju. Tudi dobra komunikacija med zdravstvenim osebjem omogoča prijetnejše vzdušje v kolektivu in boljše delovne rezultate.

Nekaj strani vsebine

[nggallery id=3]