Arhiv Značk: Nina

Parada predvolilnih podob

Pravi moški boj. Včasih nadut in grob, spet drugič potrpežljiv, tretjič morda naklepno zvit, skrit in potuhnjen. Za glavnimi akterji čreda slednikov, ki čakajo na svoj košček in ob straneh krdelo že jeznih opazovalcev, ki ne vedo, če sploh bi, in na koga naj bi stavili.

Osredotočimo se zgolj na vrh: JanšaPahor

Kako snujeta svoj predvolilni boj in kako sledita začetni ali začrtani poti?
Začela bom pri osebni plati. Trenutno me zanimata zgolj kot človeka. Vsakdo od njiju ima za seboj že dobršen del prehojene poti. Kako smo ju videli v preteklosti in kako ju vidimo danes?

O Janezu Janši smo dolgo vedeli zelo malo. Prevladovale so zgolj njegove patriotske in militaristične ideje, takoj opazna zamerljivost in način obrambe z napadom. Dolgo tudi o njegovem družinskem življenju v javnost ni pricurljalo skoraj nič. Iz preteklosti se spominjam zgolj neke družinske TV oddaje, kjer so predstavili Janšo z družino in presenečena sem bila nad njegovo “ženo” in otroci. Nika je imela takrat 5 let in ostala mi je v spominu, ker je tako simpatično in odkritosrčno čebljala s prisotnimi. Pomislila sem, da gredo zasluge za simpatičnost otrok predvsem odprtemu in prijaznemu odnosu Janševe žene do družine in otrok. Nekako se mi je zazdelo, da je ob Janši najboljša prav njegova družina, ki je mehčala njegov trd, jedrnat in hkrati zadržan slog komunikacije. Potem o njegovi družini spet dolgo nismo izvedeli nič. Morda je tako prav, saj si tudi javne osebe v zasebnem življenju želijo miru in nedotakljivosti. Toda molk ni večen. Danes beremo:
Milanski časnik Corriere della Sera se je posebej posvetil prvim damam in spremljevalkam politikov. Nad spremljevalko predsednika vlade Janeza Janše so navdušeni in jo opisujejo kot mlado zdravnico z manekensko postavo.
V časopisu je možno videti fotografije treh parov – Sarkozyja in Carle Bruni, sirskega predsednika Asada z ženo Asmo in Janšo z Bačovnikovo. Povod za članek je bil nedavni sestanek Sredozemske unije v Parizu, na časniku pa so opazili, da je minil čas klasičnih prvih dam. Izpodrinile so jih mlajše, ki naj bi vzor imele v Carli Bruni.”
(Vir: http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3132468)

Urškina nežna, naravna in prijazna podoba je Janeza Janšo navidez dokončno omehčala. Tega niso uspeli niti tečaji retorike, niti navodila piarovk. Postal je človek, ki ljubi, ki si to upa tudi pokazati, ki se upa nasmejati, biti duhovit, govoriti angleško brez pomožnega lističa – z veliko boljšo izgovorjavo, kot jo je imel pred leti. Skratka, v javnosti je postal simpatičen, bolj kot kdajkoli prej. Veliko vlogo pri tem ponovno pripisujem njegovi ženski polovici. Ona je prevzela odgovornost govoriti o ljubezni in poroki, o mehkejših stališčih, o “njenem Janezu”.

Kaj nam vse to pravzaprav pove?

Poglejmo še Boruta Pahorja.
Tudi njegova politična pot nas že dolgo spremlja in opominja na poklicne in karierne začetke. Že v začetku politične poti je bil v medijih odkrit, sproščen, dopadljiv. Novinarke so njegov šarm pogosto kovale v nebo, a ga kasneje s svojimi kolegi tudi zlorabile. Zdi pa se, da Pahor kljub vsemu ostaja na isti poti že od začetka. Nikoli ni skrival razmerja s svojo Tanjo in vselej je tudi v medijih o njej in svojem sinu govoril zgolj zaščitniško, spoštljivo. V javnosti se vedno vede elegantno (kar v zadnjem času nekateri prikazujejo kot samovšečno in neustrezno), spoštljivo (kar je pogosto interpretirano kot medlo), potrpežljivo (ali slabšalno popustljivo), in v tem slogu nadaljuje začeto pot.
Svojo družino je dokaj dobro obvaroval pred mediji, hkrati pa ostal do nje v javnosti vselej kavalir, ki spoštuje mati svojega sina.
Mnogi sodelavci iz stranke so mu bili v zadnjem času bolj v škodo kot v korist. A ostal je trdno na tleh. Kljub temu, da na njegovem obrazu zasledimo drugačen, zreleši pogled, ki se je pravkar spopadel z razočaranji in poleni pod nogami, njegov boj ostaja neomajen. Na napade vsekakor deluje drugače kot Janša. V potrpežljivosti me spominja na pokojnega Janeza Drnovška, na njegovo vztrajnost in človečnost. Ne bi pa mu upala pripisati enakega racionalizma, poguma in tehtnosti, ki ju je premogel Drnovšek. Ali pač?

Primerjala sem dva človeka, moža, politika, tekmeca. Zgolj in sprva le kot vtis osebnosti v javnosti.
Janez Janša zadovoljuje predvsem kriterije pogumnega patriota, človeka, ki mu za človečnost mora ob strani stati mehkejši pol. Borut Pahor pa je človek, ki sledi svoji poti od začetka, strpno in vztrajno. Je mehak in odločen hkrati, je kavalir in politik, ki skuša ujeti pravo mejo najprimernejših odločitev. Kot medijska oseba je samozadosten – v dobrem pomenu besede. Je karizmatičen in spreten, ni pa po meri represivno mislečih, ni za vsako ceno zadnji in najglasnejši. Torej je po mnenju nekaterih premedel.

 

Poreberite tudi, kaj meni: dnevnik.si

 

 

 

 

 

 

Igre je konec

Big Brother je po dolgih tednih končno potrdil moralno zmago. V nasprotju s tem, kar igra Big Brother predstavlja, so gledalci vendarle izbrali za favorita fanta, ki kljub želji po denrju, da bi z njim pomagal “mami prekriti streho hiše”, ni kazal očitnega egoizma, pač pa globoko empatijo, kar smo večkrat lahko opazili tudi in zgolj na mimiki obraza – brez besed.

Da je Naske, ki je vedno z najlepšimi besedami omenjal svojo mamo, iskren, sem se prepričala, ko sem videla, de ni pretiraval z igrano evforijo ob nepričakovanem obisku mam v hiši. Iskren do solz je bil tudi Sandi, vse drugo pa je bilo videti precej pod nadzorom.

Brez veselja in žalosti ni šlo. Trinajst tednov smo bili priče poigravanju z izbranci v zaprtem prostoru, ki jim je bil motiv predvsem denar. Torej brez žalosti ob koncu ali vsaj delnem razočaranju ni šlo. Kako si ob tem manejo roke snovalci slovenske oddaje, ne vem. Priča smo bili tudi nenehnim spremembam in presenečenjem v poteku odddaje, kar bi lahko kazalo na občasne upade gledanosti in odzivov. Vse to pa pomeni tudi upad denarnih prilivov.

“Hvala torej vsem skupaj, da se je do konca izpeljala ekonomska računica.”

Big Brother se kesa

Začutili smo zadrego voditeljice, ki je sicer zelo sproščena. Nina je imela težko nalogo. Ob številnih kritikah zaradi nasilja in poniževalnih vsebin, je težko ohraniti začetno podobo neizmernega zabavljaštva. Saj je nanj legla senca negativnih kritik.

Big Brother nam je tokrat pokazal, kam vodi nekontrolirano zabavanje. Na primeru akterjev v hiši in snovalcev oddaje. Otroci in mladi oddajo kljub temu radi spremljajo. Nič čudnega, saj je dogajanje milejši prikaz dela realnosti. Zato oddaje ni potrebno skrivati. Le analizirati jo je potrebno. Zakaj ne bi Nina ob petkih povabila v odddajo še vedenjskega terapevta ali kliničnega psihologa? Zakaj ne bi z Big brotherjem združili še koristnost oddaje “Mali vragci”? Če medij že kaže realnost in njene zlovešče zobe, zakaj ne bi iskal še izhod, koristne nasvete, nekaj humanega? Imamo za takšno usmerjanje premalo izobraženega kadra? Nas morajo usmerjati iskalci rumenih novic in škandaloznih izbruhov? Jih morajo morda celo podpirati, da bi se v mošnjičku nabralo več denarja?

Užaloščeni Dejan je na koncu izjavil: “Žal mi je edino, da sem prestopil prag hiše.” Res je. Lahko mu je žal. Kajti čas, ki ga je preživel tam, je zanj izgubljen. Denarja očitno ne potrebuje. Zanima me, kaj je sploh iskal!? Zlahka si predstavljam, kaj je iskal Marko, ki je brez strehe nad glavo. Kot darilo pa je dobil vsaj brezplačno ponudbo zobno-estetske kirurgije. Ugibam tudi o čem in o kom drugem. Zakaj pa bi iskal kruha in iger nekdo, ki si to lahko privošči tudi sicer? Nekaj manjka. Kamenček v mozaiku, ki ga bo potrebno najti, da bo nesrečen poizkus dobil smisel.

Pa Tjaša? Trudila se je. Toda priučena komunikacija, ki jo je z veseljem priznala celo njena mama, je zagotovo bolj škodljiva kot koristna. Več govoriti kot poslušati, se predvsem dreti in poskušati preglasiti, zmerjati, se pootročeno umikati in žaliti? Se to njeni mami zdi prav? Je z dosedanjo vzgojo deklet zadovoljna? V njihovi hiši takšna komunikacija očitno deluje. Na tujih tleh pa dekleti žal spodnese, čeprav menita, da delata prav.

Tudi Big Brother je v zadregi. Kaj sedaj?